Prevajanje ni zgolj nadomeščanje besed enega jezika z besedami drugega. Besedilo moramo najprej pravilno razumeti, nato pa njegov pomen v ciljnem jeziku izraziti tako, da ohranimo njegovo vsebino, namen in učinek. Pri pravnih besedilih to pomeni, da mora prevajalec poleg obeh jezikov dobro poznati tudi pravne institute izvornega in ciljnega pravnega reda.
Dobro znanje tujega jezika samo po sebi še ne pomeni, da lahko prevajamo vsa strokovna besedila. Čeprav angleško zelo dobro razumem in govorim ter že več kot dvajset let prevajam zahtevna pravna besedila, se ne bi lotil prevajanja zapletenega radiološkega izvida z onkološkega oddelka slovenske ali tuje bolnišnice. Takšnega izvida že v izhodišču ne bi razumel dovolj podrobno, zanesljivo in celovito, da bi ga lahko prevedel povsem suvereno.
Danes imamo sicer na voljo ChatGPT, Claude in druga orodja umetne inteligence, ki nam lahko precej olajšajo delo. Vendar nobeno orodje ne more nadomestiti temeljnega strokovnega znanja in presoje prevajalca. Če prevajalec izvornega besedila ne razume dovolj dobro, tudi ne more zanesljivo presoditi, ali je predlog umetne inteligence pravilen. Pri sodno overjenem prevodu, za katerega prevajalec jamči s svojim podpisom in žigom, takšna negotovost ni sprejemljiva. Zato v Lextri pravna besedila prevajamo pravniki, medicinska pa zdravniki.
Enako velja za posamezne pravne izraze. Pravni prevajalec mora najprej ugotoviti, kateri pravni institut izraz označuje v izvornem pravu, nato pa presoditi, ali v ciljnem pravnem redu obstaja primerljiv institut. Šele na tej podlagi lahko izbere pravno ustrezen prevod ali doda potrebno pojasnilo.
Danes imamo sicer na voljo ChatGPT, Claude in druga orodja umetne inteligence, ki nam lahko precej olajšajo delo. Vendar nobeno orodje ne more nadomestiti temeljnega strokovnega znanja in presoje prevajalca.

Pri sodnem prevodu ni dovolj zgolj prevesti besed. Ključno je pravilno razumeti pravne institute v obeh pravnih sistemih ter namen in pravne učinke, ki jih želimo z listino doseči.
To je še posebej pomembno pri prevajanju med slovenskim in angleškim jezikom. Slovenija pripada evropskemu kontinentalnemu pravnemu krogu, za katerega so značilni kodificirani zakoni. Anglija in Wales, Združene države Amerike, Kanada, Avstralija in Nova Zelandija pa pretežno izhajajo iz tradicije common law, v kateri imajo pomembno vlogo sodni precedensi. Ta tradicija je vplivala tudi na pravo Irske, Indije, Pakistana, Singapurja, Hongkonga in številnih drugih držav. Nekateri pravni redi, denimo škotski, južnoafriški in quebeški, so mešani.
Razlike med pravnimi instituti dobro ponazarja izraz »statutory rape«. Dobesedni prevod »zakonsko posilstvo« bi bil v slovenščini zavajajoč. Izraz praviloma označuje spolno dejanje z osebo, ki zaradi svoje starosti po zakonu še ne more veljavno privoliti, čeprav pri dejanju ni bilo uporabljeno nasilje.
Tudi znotraj Združenih držav Amerike ta pravni institut ni urejen enotno. Starost privolitve in izjeme za starostno bližnje osebe se med zveznimi državami razlikujejo. Zato ima lahko razmerje med osemnajstletnikom in sedemnajstletnico v eni zvezni državi drugačne pravne posledice kot v drugi. Kalifornijska ureditev na primer kot mladoletno osebo obravnava osebo, mlajšo od 18 let, pri pravnih posledicah pa upošteva tudi starostno razliko med udeležencema.
Slovenski KZ-1 pravnega instituta statutory rape pod tem imenom ne pozna. Najbližje mu je kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, iz 173. člena KZ-1. Slovenski zakon ne določa splošne triletne starostne razlike, temveč določa, da dejanje ni protipravno, kadar je bilo storjeno z osebo primerljive starosti ter ob upoštevanju njene duševne in telesne zrelosti. Brez poznavanja obeh ureditev bi lahko prevajalec napačno ustvaril vtis, da gre za povsem enaka pravna instituta.
Drug dober primer je izraz: »conspiracy to distribute and to possess with intent to distribute controlled substances«. Če bi besedo conspiracy prevedli zgolj slovarsko, bi dobili »zaroto za distribucijo prepovedanih snovi«, kar bi bilo v slovenskem pravnem jeziku nenaravno in vsebinsko nenatančno. Glede na konkretno obtožbo bi izraz lahko prevedli kot: »dogovor oziroma združevanje zaradi neupravičene distribucije prepovedanih drog in njihove posesti z namenom nadaljnje distribucije«.
V ameriškem zveznem kazenskem pravu gre za pogosto kaznivo dejanje, pri katerem ni nujno, da je posamezni obdolženec droge osebno posedoval, prevažal ali prodajal. Bistveno je lahko že, da je vedel za protipravni dogovor in se mu je zavestno ter prostovoljno pridružil. Pravna vsebina izraza conspiracy je zato precej širša od vsakdanjega pomena slovenske besede »zarota«.
Tudi v tem primeru v slovenskem pravu ni ene same popolne ustreznice. Glede na dejansko stanje bi bilo treba preučiti določbe o neupravičeni proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, dogovoru za kaznivo dejanje, hudodelskem združevanju, sostorilstvu, napeljevanju ali pomoči. Pravilnega izraza torej ni mogoče izbrati samo s pomočjo slovarja. Najprej je treba razumeti zakonske znake ameriškega kaznivega dejanja, nato pa poiskati najustreznejši pravni institut v slovenskem pravnem redu.
Pri sodnem prevodu zato ni dovolj zgolj prevesti besed. Ključno je poznati pravne institute obeh pravnih redov ter razumeti njihov pravni pomen, namen in učinek. V Lextri smo pravniki in sodni tolmači z več kot dvajsetletnimi izkušnjami. Člani naše ekipe smo se izobraževali, živeli ali delali tudi v tujini, zato poznamo tako domače kot tuje pravno okolje. Za pravne prevode nam zaupajo odvetniki, notarji, sodniki ter druge pravne in fizične osebe po vsej Sloveniji.
Listino moramo najprej strokovno in pravno razumeti. Šele nato jo lahko prevedemo tako, da bo pravno natančna, zanesljiva in bo v drugem pravnem okolju dosegla želeni pravni učinek.

