V prvem blog zapisu na temo prevajalskih izzivov v pravnem jeziku smo obravnavali strukturo pravnega jezika. V drugem blog zapisu na to temo pa si bomo ogledali dva izziva, in sicer problema prevajanja stalnih besednih zvez in terminologije ter kulturnih razlik, ki jih morajo pri prevodih upoštevati tolmači in prevajalci.
2. Prevajanje stalnih besednih zvez in terminologije
Pravni prevodi morajo slediti načelom pravnega jezika, ki je jasen, precizen in nedvoumen. Ker pa se predvsem sodni tolmači srečujejo z laičnimi govorci, bi morali biti sposobni govoriti enako dobro in po možnosti še bolje kot domači govorec. Vrhunsko slovnično znanje in sposobnost interpretacije idiomov, odtenkov in metafor v pogovoru je bistvenega pomena za učinkovito komunikacijo in prevod le-te v pravni jezik, čeprav se pravni jezik tem besednim figuram izogiba.
Po drugi strani pa v področje prevajanja pravnega jezika vstopajo mnogi strokovnjaki, ki niso pravniki. Težava nastane pri pomanjkanju strokovnega znanja pravne stroke, pozornosti do pomenskih nians ter obzirnosti v samem jeziku. Vsakršno spreminjanje uveljavljene terminologije brez soglasja področnih strokovnjakov je neprimerno in lahko tudi zavajajoče. Približevanje besedila laikom na račun terminologije lahko vodi do napačnega razumevanja sporočilnosti.
Prevajalci so odgovorni za zagotavljanje istovetnosti. Informacija v prvem jeziku mora biti namreč popolnoma enaka informaciji v drugem jeziku, z morebitno konotativnostjo ?? vred, saj tudi prevod postane izvirnik. Danes je s kopico internacionalizmov enostavneje zagotoviti enakopomenski prevod v drug jezik, čeprav se jezikoslovci nad takim prevzemanjem velikokrat zgražajo. Tesnejše sodelovanje jezikoslovne in pravne stroke bi lahko rezultiralo vodilo dov slovenskemga prevodua internacionalizmov.
2. Kulturne razlike
Prevajanje in tolmačenje se obravnava kot komunikacijska dejavnost med izvornim in ciljnim jezikom oz. kulturo. Pri tem prevajalci in tolmači uporabljajo verbalne in neverbalne znake. Namen je omogočiti komunikacijo med eno in drugo kulturo oz. jezikom, zato morajo upoštevati tudi kulturne razlike.
Vplive jezika in kulture drug na drugega je skoraj nemogoče ločiti. Jezik se rodi iz kulture in se razvija kot način izražanja kulture. Z jezikom se pripadniki določene kulture med seboj sporazumevajo in med seboj ustvarjajo vezi. Tudi sodni tolmač mora s svojo stranko zgraditi zaupanje in to stori na podlagi jezika in kulture.
Skupaj z dobrim znanjem jezika in razumevanjem ljudi, je za sodne tolmače pomembno tudi poznavanje kulture. Da bi bili tolmači zaznavni in komunikativni, morajo kulturo jezika, ki ga tolmačijo, tudi poznati. Na ta način lahko šele celostno komunicirajo. Govorica telesa je na primer spremenljivka, ki je ni mogoče razlagati z govorjeno besedo, vendar lahko kljub temu posreduje velik pomen, ki je lahko kulturno specifičen. Kakovostne jezikovne storitve zagotavljajo natančno razlago govorjene in »neizgovorjene« besede. Sposobnost zaznavanja določenih neverbalnih znakov ali običajev, ki so značilni za določeno skupino ljudi ali geografski kraj, vpliva na sporočanje. Razumevanje kulturnih norm bo tolmaču pomagalo bolje posredovati sporočilo tujega govorca.
V nadaljevanju tematskega sklopa bomo obravnavali različne pravne sisteme in pravne praznine ter kako razvijajoči in spreminjajoči se zakoni ter pravni sistemi vplivajo na prevajanje in tolmačenje pravnega jezika.