Delo sodnih tolmačev poznamo predvsem z vidika dela na sodišču, kjer kot jezikovni posredniki prevajajo informacije in njihove pomene iz enega v drug jezik z namenom, da bi svoji stranki zagotovili pravilen prevod pravnih zadev. Vendar lahko sodni tolmači sodelujejo oz. so poklicani tudi na drugačne vrste uradnih dejanj oz. postopkov. Pri vse večjem mednarodnem poslovanju in selitvam iz različnih vzrokov, prihaja do podpisov mednarodnih pogodb, večjezičnih strokovnih dogodkov, prodaje in nakupov nepremičnin in deležev gospodarskih družb v drugih državah in nenazadnje tudi do večjezičnih porok oz. sklenitev zakonskih zvez. Pri vseh teh uradnih dejanjih in postopkih so sodni tolmači nepogrešljivi, saj gre za poznavanje tako pravnega vidika samega postopka kot tudi jezika v in iz katerega se prevaja. Vse z namenom, da se zagotovi vsem udeleženim jasna in enakopravna obravnava.
Sodni tolmači sodelujejo v različnih procesih, kot so sodne obravnave, notarska dejanja in postopki javnega sektorja. Na zahtevo državnega organa, pravne ali fizične osebe lahko torej tolmačijo tudi druge uradne postopke.
V sklopu blog zapisov na temo »Pri katerih uradnih dejanjih in postopkih so sodni tolmači nepogrešljivi?« bomo obravnavali naslednje situacije:
- strokovna predavanja ne temo blagovnih znamk,
- sklenitev zakonske zveze,
- delitev premoženja med zakoncema ob ločitvi,
- financiranje strukturnih projektov in sklepanje pogodb,
- prodaja in nakupi nepremičnin ter deležev gospodarskih družb,
- prevajanje zapriseženih izjav,
- razlika v delu med notarji in sodnimi tolmači.
Strokovna predavanja na temo blagovnih znamk
Sami imamo za sabo kar nekaj predavanj za carino in inšpektorje glede kršenja intelektualne lastnine – kaj je pravno še dopustno, katere prakse pa že kršijo zakonodajno-pravni okvir. Kako prepoznati kršitve in kako ob tem ukrepati?
Z uvozom dobrin iz azijskih držav, predvsem Kitajske, se je povečal v državo tudi vnos ponaredkov. Do kopiranja elementov blagovnih znamk (npr. logotipi, dizajn, idejna zasnova ipd.) pa prihaja tudi med proizvajalci drugih držav. Tukaj gre za kršenje intelektualne lastnine, ta pa obsega pravice, ki izhajajo iz intelektualne aktivnosti na znanstvenem, industrijskem, literarnem in umetniške področju. Največkrat ponarejeni izdelki so seveda iz modne in tekstilne industrije, vse pogosteje pa tudi vsakodnevno potrošno blago.
Nadzor nad uvoženim blagom V Sloveniji opravlja Finančna uprava RS. Če pri carinjenju blaga zaposleni sumijo, da gre za ponaredek oz. kršitev intelektualne lastnine, lahko blago zadržijo, obvestijo lastnika blagovne znamke o morebitni kršitvi, ob potrjeni kršitvi pa blago tudi uničijo.
Kršitve pravic intelektualne lastnine pomenijo lahko tudi kaznivo dejanje. V tem primeru je potrebno dobro poznavanje prava, v primeru da sta v spor vpletena subjekta iz različnih držav pa še odlično poznavanje jezika. Tedaj so sodni tolmači nepogrešljiv vmesi člen, da svoji stranki v postopku zagotovijo razumljivo in enakopravno obravnavo. Sodni spor glede blagovnih znamk je namreč izjemno pravno in tehnično zapleten. Prevod pravnih argumentov za uporabo ali obrambo blagovne znamke je lahko pomemben za vse sektorje in industrije. Kjerkoli pride do spora o uporabi blagovne znamke v drugi državi, je lahko potrebna pravda na tujem sodišču.