Ena napačno prevedena beseda v pravnem dokumentu lahko nekomu spremeni življenje za vedno, spremeni pomen patenta in razveljavi zaščito ali celo povzroči vojno. To ni pretiravanje: nenatančen pravni prevod je tudi že pripeljal do popolnega globalnega konflikta.
S povečanjem mobilnosti in migracij v Evropski uniji se sorazmerno povečuje tudi število odnosov vseh vrst (komercialnih, pravnih, akademskih ali osebnih) med državljani različnih narodnosti, kultur in z različnimi jeziki. To pa vodi v najrazličnejše situacije, ki zahtevajo jezikovne, prevajalske in tolmaške storitve. Ker mnoge od teh situacij zahtevajo pravne prevode oz. tolmačenja, se povpraševanje za tovrstne storitve povečuje. Kako pa si kot stranka v postopku zagotoviti dobrega pravnega prevajalca ali tolmača in na kaj biti pozorni? O tem bomo govorili v nadaljevanju.

V prvih treh blogih tega tematskega sklopa o prevajalskih izzivih smo govorili o: 

  • strukturi v pravnem jeziku in kako le-ta vpliva na jasno sporočanje tvorca na eni strani in razumevanje prejemnika na drugi;
  • prevajanju stalnih besednih zvez in terminologije ter o problematiki pomankanja strokovnega znanja pravne stroke;
  • o kulturnih razlikah, ki vplivajo na besedno in nebesedno komunikacijo oz. prevajanje in tolmačenje;
  • o različnih pravnih sistemih in pravnih prazninah ter kako morajo sodni tolmači in prevajalci dobro poznati vse pravne sisteme, iz in v katere prevajajo, ter
  • o sintaksi, ločilih in pozornosti do podrobnosti ter kako nepoznavanje jezikov in terminologije prave stroke vodi do »spakedrank« ter vsebinsko napačnega sporočila prevoda.

Načela, ki se jih drži dobri pravni prevajalec oz. sodni tolmač pri svojem delu

Tolmačenje in prevajanje pravnih in sodnih zadev je torej zahtevno delo. Zato se sodni tolmači in prevajalci držijo naslednjih načel: 

  • Jasnost in natančnost –  izvirni dokument mora biti točen in dobro strukturiran. Prevajanje iz dokumenta, ki vsebuje kakršne koli napake, bo te napake le še povečalo. Prevod dokumenta mora biti strukturiran v skladu z zahtevami pravnega sistema ciljnega jezika.
  • Terminologija – se lahko razlikuje glede na območje in jezik. Obstajajo primeri, ko zakoni nimajo primerljivega izraza ali zakona, zato je treba poiskati veljavno alternativo. 
  • Potrditev – nekateri dokumenti bodo morda zahtevali potrditev. Bistveno je zagotoviti, da ima prevajalec oz. tolmač potrebno akreditacijo za to nalogo.
  • Namen prevoda – ključnega pomena je razumeti namen prevoda. To je treba storiti pred začetkom kakršnega koli dela, saj lahko obstajajo posebna pravila ali zakoni v zvezi s prevajanjem za dotični namen. Ton glasu, slovnica, konotacija itd. so vsi nakazujejo na namen prevoda.
  • Strokovnjaki – prevod v pravni jezik je lažji z uporabo specializiranih ponudnikov. Izbrani prevajalec mora obvladati pravo in jezik, preden se lotijo ​​kakršnega koli pravnega prevajanja. Napake namreč lahko drago stanejo. Stranka naj vedno izbere tistega ponudnika, ki lahko izkaže svoje strokovno znanje in je specializiran za določen namen. 

Sodni tolmači morajo biti opremljeni s širokim naborom jezikovnih, pravnih in medosebnih veščin. Jezikovna in pravna izobrazba, še posebej pa izkušnje, predstavljajo bistven temelj za sodne tolmače, vendar je sposobnost empatičnega poslušanja enako pomemben faktor uspešnega dela. 

Izzivi sodnega tolmača so številni. Kompleksnost naloge tolmačenja še poslabšajo zahteve okolja ter pomanjkanje razumevanja in podpore udeležencev in pravnega sistema. Tolmači imajo v sodni dvorani moralno in zakonsko obveznost, da skrbno tolmačijo. To obveznost pa lahko le delno izpolnijo tolmači sami, in sicer tako, da zagotovijo ustrezno usposobljenost in izobrazbo. Za popolno izpolnitev te obveznosti morajo svoj del opraviti tudi vsi udeleženci v interakciji in sam pravni sistem. Le tako bodo tolmači lahko spoštovali svojo prisego, da bodo v celoti in skrbno tolmačili.