V nadaljevanju si bomo ogledali različne pravne sisteme in nekatere od njihovih pravnih praznin, ki povzročajo vsebinske preglavice pri pravnih prevodih.

4. Različni pravni sistemi in pravne praznine pri prevajanju

Na medkulturno komunikacijo vplivajo med drugim tudi pravni sistemi sodelujočih kultur v postopku. Pravo se je skozi zgodovino veliko spreminjalo, po svetu pa so se oblikovali tudi različni modeli pravnih sistemov. V glavnem se srečujemo z dvema glavnima pravnima sistemoma, in sicer 

  • anglosaškim pravnim sistemom, ki je v veljavi v ZDA, Veliki Britaniji in nekaterih ostalih državah, in
  • kontinentalnim pravnim sistemov, ki velja v ostali Evropi.

Za prvega velja, da daje močan poudarek na sodišča in precedenčnem pravu  in poroti, medtem ko drugi daje močan poudarek na splošni ureditvi s strani zakonodajalca. 

Sodni tolmači in pravni prevajalci morajo zato poznati oba pravna sistema, da lahko uspešno opravljajo svoje delo. Zavedati pa se moramo, da pravna sistema nista identična in da pri prevajanju iz enega v drugega lahko prihaja do pravnih praznin, kjer se lahko zgodi, da zakon nič ne določa in nič ne prepoveduje. Takrat za prevajalca oz. tolmača nastane težava, ker ne ve, kako bi se odločil. Isto velja tudi pa določene izraze. Npr. anglosaški pravni sistem pozna pravne institute za nepremičnine, ki jih kontinentalni pravni sistem nima. V takih primerih morajo sodni tolmači oz. prevajalci uporabiti vse svoje široko znanje, da pravilno prevedejo oz. tolmačijo iz enega v drug jezik ter pravni sistem.

Pravni sistemi v mednarodnem komuniciranju tako neposredno vplivajo na pravni postopek, zato se morajo udeleženci odločiti, kateri pravni sistem bo sprejet kot veljaven komunikacijski okvir. Šele ta izbran komunikacijski okvir je podlaga za prevod oz. tolmačenje iz enega jezika v drugega. Pravni jezik je namreč močno vezan na pravni sistem, poenotene pravne terminologije med različnimi sistemi pa ni. 

 

5.Sintaksa in ločila – pozornost do podrobnosti

Sodni prevajalci pri prevajanju naletijo na različna pravopisna pravila različnih jezikov, zato morajo pri prevodu natančno upoštevati slovnična pravila jezika, v katerega prevajajo, da je končni prevod res avtentičen in sporoča isto kot izvirnik. Težava se pojavlja tudi pri vejici, predvsem pri prevajanju iz angleščine, kjer se uporablja semantično. Slovenščina ima namreč skladenjsko vejico, zato vejici v obeh jezikih nista vedno na istih mestih. 

Seveda se dogaja, da se pri prevajanju iz enega v drug jezik prenaša tudi skladnja. Kako močan vpliv so imele v preteklosti nemščina, srbohrvaščina in v zadnjem času predvsem angleščina na slovenski pravni jezik? Skladenjski vplivi se kažejo v:

  • dobesednem prestavljanju skladenjskih struktur (predvsem prenašanje besednega reda iz izvirnega v ciljni jezik);
  • novih izrazih, ki jih lahko označimo tudi za »spakedranke« (besedotvorni izrazi, ki niso pomensko prilagojeni) in
  • nekritičnih prevodih in dvojnicah (slovenjenje tujih izrazov, kar vodi v nejasnost besedila).

Kar nas zopet pripelje do tega, kako bistveno je, da sodni tolmač oz. prevajalec resnično obvlada tako jezike, iz in v katere prevaja, ter tudi pravo samo. Oba jezika je treba in hkrati pravna sistema je potrebno resnično dobro poznati in razumeti, jih analizirati ter šele nato prevedeni stavek sestaviti v identično pomensko enoto. Sodni prevodi so namreč precizno delo, kjer je pomembna vsaka vejica, da ne pride do napačnega razumevanja. To ima namreč lahko resne posledice.